/p>

Kako lahko očistimo onesnažen zrak?


 04.09.2019   Filip Uranc, TEDxLjubljana

Onesnažen zrak postaja vedno večje tveganje za okolje in povzroča vedno več smrtnih žrtev. Letno pobije 7 miljonov ljudi, kar je veliko več kot HIV, malarija in tuberkuloza. Dr. Maria Neira, direktorica svetovne zdravstvene organizacije, odgovorna za onesnaževanje zraka, je odkrita: »Gre za izredne razmere na področju javnega zdravja.« 80% pljučnih bolezni povzroča onesnaževanje avtomobilov, tovornjakov in drugih vozil. 

Kot primer, kako so izboljšali ozračje navaja Griša Močnik leto 1979, ko se je po Ljubljani začel širiti toplovod. ker je ogrevanje s pomočjo toplovoda enostavnejše za uporabo, so ljudje prenehali uporabljati premog kot gorivo za ogrevanja stanovanj. In zaradi tega se je kvaliteta zraka v Ljubljani neprimerno izboljšala. Ker pa toplarna še vedno uporablja premog, da lahko deluje, je kljub izboljšani kvaliteti zraka v mestu vpliv na okolje ostal enak. Poleg  vpliva na zdravje onesnažen zrak vpliva tudi na podnebje. Nanj najbolj vpliva črni ogljik,  ki ozračje močno segreva.

Kaj pa je črni ogljik?

Črni ogljik je strokovni izraz za črne saje in je produkt nepopolnega izgorevanja goriv, ki vsebujejo ogljik. To so majhni črni delci zbrani v oblaku, ki ga lahko vidimo za avtomobilom ali v dimu, ki se vije iz dimnikov... Črni ogljik se je pred kratkim izkazal kot največji povzročitelj podnebnih sprememb, saj delci črnega ogljika močno absorbirajo sončno svetlobo in tako segrevajo ozračje. 

Emisije črnega ogljika so večinoma posledica dejavnosti ljudi, kot sta ogrevanje in prevoz. Do tega pa pride, ko fosilna goriva ne izgorijo v celoti. 

Ogljikov dioksid, ki je še vedno glavni krivec za globalno segrevanje ima življensko dobo nekaj desetletij. Če ga primerjamo z črnim ogljikom, ima črni oglik življensko dobo le nekaj tednov. Zaradi relativno kratke življenske dobe črnega ogljika bi zmanjšanje emisij takoj zmanjšalo stopnjo segrevanja ozračja.

Črni ogljik proizvajamo predvsem z avtomobili, ogrevanjem na les, odprtim zažiganjem biomase, industrijo,...

Griša Močnik je izvedel študijo, kjer je Matevž Lenarčič s pomočjo letala Pipistrel preletel Severni tečaj. V tem projektu so opravili meritve, kjer jih prej sploh ni bilo. Ugotovili so, da sicer na Severnem tečaju ni virov, ki črni ogljik proizvajajo, ampak se tja prenaša veliko onesnaženja iz severne Evrope in Amerike. To pa samo še pipomore k podnebnim spremembam. Glede na to, kako se podnebje segreva, je odvisno, kako je črni ogljik razporejen po atmosferi. Največ ga je namreč nad deli Afrike, industrializirano Severno Ameriko, JV Azijo, Indijo, kjer je veliko virov,  ki črni ogljik proizvajajo. 

Grišo Močnik in ekipo je zanimalo, kako je zapora Slovenske ceste skozi center vplivala na lokalno kvaliteto zraka v Ljubljani. Zato so postavili merilna mesta, ki so merila koncentracije črnega ogljika. Ugotovili so, da se je po zapori ceste lokalni prispevek črnega ogljika zmanjšal kar za 70%,  kar je ogromna sprememba v kvaliteti zraka. 

Kaj pa pravzaprav lahko naredimo, da izboljšamo kvaliteto zraka? 

Skoraj očiten odgovor je, da svoje sedanje avtomobile zamenjamo za električne. Kar pa s tem dosežemo je, da sicer izboljšamo lokalno kakovost zraka, a za proizvajanje elektrike, ki je potrebna za takšne avtomobile, še vedno uporabljamo fosilna goriva, ki pa prispevajo k podnebnim spremembam. Ugotovili smo, da ukrepi, ki jih sprejemamo za izboljšanje kvalitete zraka v mestih niso vedno ukrepi, ki izboljšujejo podnebne spremembe.  

Zavedati se moramo, da ni pomembno, kakšen avto uporabljamo, pomemben je način mobilnosti, saj moramo zmanjšati izpuste na potnika. To dosežemo z javnim prevozom, najbolje pa lahko k čistejšemu okolju prispevamo tako, da se vozimo s kolesom ali pa gremo peš.

Da pa lahko spremimo naše okolju nezdrave vsakdanje navade potrebujemo ustrezno infrastrukturo. S tem lahko vsak po malo prispeva k čistejšemu okolju.