/p>

Koronavirus me dela ekstremno anksioznega. Kaj naj naredim?


 10.04.2020   Julija Umek, TEDxLjubljana

»Virus COVID-19 v meni vzbuja strah in negotovost. Ali ga bom dobil? Naj se izogibam videvanju starejših sorodnikov? Kje najdem toaletni papir? Skrbi me, kaj se bo zgodilo z mano, mojimi najdražjimi, sodelavci, sosedi in vsemi drugimi. Kako naj se spopadem s strahom?«

Pandemija spodbuja strah in tesnobo po vsem svetu. A čeprav izzoveta podoben psihološki odziv, sta strah in tesnoba (anksioznost) dve različni stvari. Strah je odziv na točno določeno in neposredno nevarnost; tesnoba je odziv na nejasno in prihodnjo grožnjo.

Večina naših čustvenih odzivov na koronavirus je v kategoriji tesnobe. Grožnja virusa je še vedno negotova - kot nevihtni oblak "kaj če" visi nad našimi glavami. Ne vemo, ali bomo virusu izpostavljeni ali ne; ne vemo, ali bomo dobili simptome ali ne; in če se pojavijo simptomi, prav tako ne vemo, kako se bomo z njimi spopadli.

Tesnoba pa se napaja z "kaj če" in negotovostjo. Vsako neznanko napolni z grozljivimi, najslabšimi scenariji, ki nas ohranjajo v nenehnem stresu. Toda ključ za obvladovanje teh neprijetnih občutkov je ukrepanje.

 

 

Vsi bomo v določenem trenutku doživeli tesnobo, paniko, jezo in druge oblike stisk. Če vas takšni občutki preplavijo, jih sprejmite - so povsem primerni in normalni. Vendar pa razmislite o prakticiranju različnih čustvenih strategij, da bi zmanjšali pogostost in intenzivnost:

 

  1. Vem!

Osredotočite se na dejstva. Na primer: čeprav ne veste, ali se boste okužili, veste, da ima večina ljudi, ki dobijo COVID-19 manjše in obvladljive simptome. Ne morete vedeti, kdaj se bo kriza končala, vendar veste, da se med znanstveniki, ki dirkajo da bi našli cepivo, nadaljuje globalno sodelovanje brez primere. Ne veste, kdaj boste ponovno videli nekatere družinske člane in prijatelje, vendar veste, da lahko z njimi ostanete v stiku.

 

  1. Osredotočite se na to, kar lahko nadzorujete in pozabite tisto, česar ne morete!

Ko se zaradi dogajanja v svetu počutite preobremenjeno, naredite pavzo od tega, kar trenutno počnete, in preusmerite razmišljanje v stvari, ki jih imate pod nadzorom. Med nakupovanjem v trgovini ne morete nadzirati, če so si drugi nakupovalci umili roke, lahko pa si sami nadenete rokavice in uporabite komolec, ko odprete vrata in temeljito očistite roke takoj, ko pridete domov. Tako najbolje poskrbite za lastno varnost. Če vas prosijo, da delate od doma, ne morate nadzirati, kdaj se boste lahko vrnili v pisarno, vendar si lahko organizirate seznam nalog, ki jih lahko opravite od doma, na primer izpraznite predal nezaželene E-pošte, prekličete članstvo v fitnesu, raziskujete cenejše telefonske pakete ali se lotite tiste gore revij, na kateri se nabira prah že vrsto let.

 

  1. Kaj lahko naredim in NE česar ne morem!

Kadar vas preplavi občutek nemoči, se osredotočite na dejanja, ki jih lahko storite kljub prepovedi gibanja. Če načrtujete skupinsko košarkarsko tekmo in so treningi ter igra preklicani, lahko vseeno nadaljujete z izboljšavo svojih veščin, in sicer z uporabo vizualizacije, za katero so študije pokazale, da bi lahko bila skoraj tako koristna kot dejanska praksa. Če ste starš in vas skrbi, da se bodo vaši otroci počutili nemirno in tesnobno,  je še posebej pomembno, da jim pomagate in razložite, naj se poskusijo osredotočiti na stvari, ki jih lahko počnejo, v nasprotju s tistim, česar ne morejo. Aktivnost, ki jo lahko in ki bi jo morali opravljati vsi otroci? Hišna opravila. Opravila so odlična v času stresa, saj omogočajo, da vi in ​​vaši otroci nekaj postorite in tako »ukrepate« ter s tem preprečujete občutke nemoči. Kadar je le mogoče, svoje naloge opravite skupaj - na primer, pripravite obrok, umijte psa, posadite rastline - to povečuje občutek povezanosti družine v času, ko je ta nujno potrebna.

 

  1. Pomagajte si tako, da pomagate drugim

Kadarkoli vas težki občutki ohromijo, je eden od načinov  premagovanja pomoč drugim ljudem v stiski. Prijaznost, altruizem in nesebična dejanja bistveno bolj izboljšajo naše počutje, kot delovanje v lastno korist. Preverite, kako gre sosedu, ki živi sam, pošljite sporočilo prijatelju, ki deluje v podjetju, katerega je pandemija močno prizadela ali pokličite kakšnega starejšega družinskega člana in mu pripovedujte o svojem dnevu. Če se kateri od vaših prijateljev ali družine spopada z občutki tesnobe, jim posredujte, kaj ste se naučili o obvladovanju svojih stresnih misli. Prijaznost in pomoč drugim sta odlična načina za krepitev občutka lastnega nadzora, poleg tega pa vam lahko pomagata, da se počutite močne in povezane-občutka, h katerima bi kolektivno morali v takih trenutkih stresa in družbene izolacije aktivno stremeti.

 

  1. Omejite čas namenjen novicam

Razmere se spreminjajo iz ure v uro, zato smo mnogi v konstantnem prebiranju vseh možnih novic in družbenih medijev. Kadar pa so novice še posebej stresne, je izredno pomembno najti ravnotežje med informiranostjo in pretiravanjem. Odločite se za določen čas v dnevu, ki bo namenjen pregledu novic. Vmes se poskušajte čim bolj osredotočiti na opravljanje vsakdanjih dejavnosti, še posebej, če ste zaposleni z delom od doma ali če imate otroke. Našemu razumu in telesu moramo dati čim več priložnosti za izogibanje stresa in okrevanje od njega, kar pomeni odmor od vseh stresnih dejavnosti, kot sta pretiran govor in branje novic.

 

  1. Držite se svoje perspektive

Trenutno je prav vsakemu izmed nas težko videti luč na koncu predora - tudi psihologom! Toda tudi ta izredna situacija se bo sčasoma razrešila. Ljudje smo zelo prilagodljiva bitja in življenje se bo kmalu zopet zdelo normalno ali vsaj ''novo'' normalno. Vsekakor nas čaka še veliko izzivov, a še zdaleč nismo nemočni. Lahko prevzamemo nadzor; lahko aktivno obvladujemo svoje čustveno zdravje, ko smo pod stresom ali v stiski; in lahko komuniciramo s svojimi najdražjimi in gradimo našo povezanost. Izhod iz krize nam bo pustil veliko vrednost, ki jo lahko podprejo samo resnični izzivi - odpornost, razumevanje in empatija!

 

TEDxLjubljana

TEDXLJUBLJANA