/p>

Smeh brez razloga


 04.09.2019   Filip Uranc, TEDxLjubljana

»Smeh je pol zdravja«

 

Dejstvo, s katerim se tekom življenja večkrat srečamo. Smeh je mnogo več kot le polovica našega zdravja! 

 

Besed smeh je postala vsakdanja in zaradi tega o tem ne razmišljamo prav pogosto. Ampak ali sploh vemo, kaj smeh je? 

Smeh je običajen in naraven fiziološki odziv na določene dražljaje s splošno priznanimi psihološkimi koristmi. Vpliva na izločanje endorfinov oz. hormonov sreče. Dosedanje raziskave kažejo na to, da ima lahko smeh tudi pozitivne učinke na ljudi, ki se redno smejijo. Dokazano je, da smeh pomaga pri depresiji, aksioznosti in stresu. Prav tako pa kot fizična aktivnost dodatno povzroči majhne, vendar merljive pozitivne fizične koristi. Viri navajajo, da če se smejimo vsak dan 10-15 minut skupaj eno leto, lahko izgubimo 2 kilograma telesne teže.

Običajno se smejimo na zloge: Ha, ho, hi. In prav zaradi teh zlogov je smeh tesno povezan z dihanjem. Če se primemo za trebuh in se zasmejimo, vidimo, kako se nam trebuh zaradi dihanja razteza in krči. Ker pa z dihanjem aktiviramo trebušno prepono, s tem vplivamo na pomirjajoči del našega živčnega sistema. Ko se v življenju srečamo s stresno situacijo, je zato najboljši način za pomiritev prav smeh.

Smeh lahko razdelimo na dve vrsti, na spontanega, ki se nanaša na pristen smeh, ki ga doživimo ob smešnih posnetkih, vicih,... in smeh brez razloga.

 

»Ali imata obe vrsti smeha enak vpliv na naše telo?«

 

Teorija »The motion creates emotion theory (MCET)« pravi, da naše telo dejansko ne pozna razlike med namernim in spontanim smehom. Torej, če se nasmejimo spontano ali pa brez razloga, naše telo doživlja enake občutke in zaradi tega dobimo enak fiziološki odziv. Prav tako, kadarkoli ko aktiviramo mišice ust in oči, aktiviramo center srečnih čustev.

Zaradi tega razloga se je razvila joga smeha. Je praksa, ki vključuje dolgotrajni smeh. Izvaja se v skupinah, kjer med seboj vzpostavljajo očesni stik, med seboj si pripovedujejo šale, zaradi česar se prisilni smeh pogosto spremeni v resničen in nalezljiv smeh. V našem vsakdanjem življenju pa se lahko tudi sami poslužujemo »svoje joge smeha«. Izgleda tako, da k ušesu prislonimo svoj telefon in si predstavljamo, da nam oseba na drugi strani govori vice in se temu začnemo smejati.

Simona Krebs je z ekipo strokovnjakov uspela dokazati, da že 30 minut vadbe joge smeha zadostuje za znjižanje nivoja krvnega sladkorja pri diabetikih.

Poleg že vseh naštetih pozitivnih učinkov, smeh vpliva tudi na našo ustvarjalnost. Kombinacija znižanih stresnih hormonov, povečanja endorfinov izboljša zdravje možganov, zaradi tega pa lahko obe možganski hemisferi učinkoviteje sodelujeta in posledično se nam ustvarjalnost izboljša.

Čeprav je že mnogo let znano, da ima smeh na naše psihološko zdravje pozitivne učinke, smo se šele pred nekaj časa tega resnično začeli zavedati. Do teh ugotovitev smo prišli s pomočjo orodij kot je joga smega in ostalimi podobnimi terapijami povezanimi s smehom. Smeh, tudi če zaigran, je povezan s spremembami v telesu, ki znižujejo nivo stresa, izboljšajo imunski sistem, izboljšajo spomin,... Iz tega lahko vidimo, da lahko smeh uporabimo pri zdravljenju raznih boleznih in zagotavljanju boljšega zdravja in predvsem počutja ljudi. 

 

»Smej se dolgo, smej se trdno in smej se pogosto! «