Sanskriti Kumar

Rojena v Indiji, Sanskriti Kumar se je pri svojih 10 letih skupaj z očetom in sestro preselila v Slovenijo. Ob tem prestala težke preizkušnje, ko je bila soočena z izjemnim kulturnim šokom, ki je narekoval povsem drugi jezik, pisavo in način življenja. S tem je prestala težke preizkušnje obenem pa tudi zaživela sanje, katere je imela že kot mlada deklica. Samostojna že z mladimi leti, sedaj že več kot 15 let živi in poučuje v Sloveniji. Še vedno v stiku s svojo indijsko kulturo vodi delavnice osebnostne rasti, kjer združuje koncepte vzhoda in zahoda za celostno življenje. Pozitivnega in odprtega duha, čuti svoje poslanstvo v pomoči drugim ljudem.

Dan Podjed

Dan zase pravi, da je profesionalni voajer. Opazovanje, ugotavljanje in razumevanje človeka je osnova njegovega poklica – je namreč etnolog in kulturni antropolog, ki ga na njegovi raziskovalni in akademski poti zanima predvsem sodobni čas in vsakdanje teme. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je habilitiran kot docent za področje kulturne in socialne antropologije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2011 prejel priznanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS za izjemne znanstvene dosežke s področja antropologije in etnologije, leta 2008 pa priznanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za posebne dosežke. Je soustanovitelj mednarodne konference “Why the World Needs Anthropologists” in avtor knjige z istim naslovom, ki prihaja na knjižne police to jesen.

Sabina Košmrl Kaučič

Sabina je profesorica biologije in filozofije, avtorica večih knjig, mama treh otrok in žena. Skozi življenje in navedene vloge je spoznala, kako poučevati, vzgajati in predvsem bivati z večjim veseljem, lahkotneje, brez izgorevanja in stresa. Ugotovitve iz prakse je podkrepila z dognanji strokovnjakov in jih zapisala v svoji 4ih knjigah. Najnovejša med njimi ima naslov »Srčni učitelj«. Prepričana je, da se v srčni vzgoji in pristnih odnosih skriva potencial, da skozi zaceljenega posameznika zacelimo družbo in svet. Zase meni, da je imela v življenju mnoge težke trenutke, a ostaja zvesta prepričanju, da na svetu ni zato, da trpi ter da ni žrtev. Predvsem si želi opolnomočiti ljudi in jih opominjati na njihovo lastno moč, zavedanje, vrednost in veličino. Sabina obožuje tudi jogo in je velika ljubiteljica živali. Kot otrok je veliko časa preživela na konjskem sedlu, iz česar se je kasneje razvilo tudi izvajanje terapij s konji za otroke s posebnimi potrebami.

Aleksander Lah

Aleksander s svojimi terapijami tantričnosti in delavnicami na temo spolne kulture skuša razbiti tabuje. Po končani Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, je že leta 1994 pričel vseživljensko raziskovanje alternativnih oblik zdravljenja, celostnega pristopa do življenja, prehrane, gibanja in odkrivanja enostavnih stvari, ki delujejo. Na tej poti je nabiral znanje predvsem iz svojih izkušenj in z neprecenljivo pomočjo svetovno znanih učiteljev iz področij, kot so bio veganstvo, kabala, permakultura, psihoterapija, zdravljenje s spolno energijo, tantra in tantrična masaža... Po številnih letih nabiranja znanja je leta 2011 ustanovil organizacijo Heart Connection (slo. Povezava s srcem). Tako svoje znanje posreduje naprej skozi različne seminarje in seanse t. i. zdravljenja s srčno povezavo.

Ulla Lohmann

Ulla je nemška fotografinja in ustvarjalka dokumentiranih filmov. Je prva ženska na svetu, ki je naredila ekspedicijo neposredno v aktiven vulkan v južnem Pacifiku. Neverjetno strastna do svojega dela redno sodeluje s priznanimi medijskimi hišami kot so National Geographic, GEO, BBC in drugimi. Njena pisarna nima stalnega naslova, saj ima že več kot 20 let redne fotografske ekspedicije po celem svetu, medtem ko poučuje tudi na univerzi v Švici in Nemčiji. Veliko izjemnih dosežkov, med katerimi je tudi projekt, v katerem je njena ekipa osvojila 47 najvišjih vrhov v Evropi v 470 dneh. Sprejeta je bila tudi v Explorer`s Club New York, ki ji bo omogočil uresničitev njenih naslednjih sanj, ekspedicijo daleč na hladen južni pol.ulla

Klen Čopič Pucihar

Dr. Klen Čopič Pucihar je docent in asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem. Klen je zagovornik življenja s tehnologijo ter raziskuje in ustvarja na področju realno virtualne in dopolnjene resničnosti. Pomemben fokus posveča komunikaciji človek-računalnik in na katere načine se le ta lahko udejanja - kjer smo sedaj in kaj je naslednji korak. Tehnologija je vsekakor zelo pomemben del našega življenja vendar je ključno, da se le ta razvija v pravo smer.

Meta Ornik

Meta je po duši velika ljubiteljica narave in živali. Javnosti je dobro poznana kot voditeljica, urednica in ustvarjalka oddaj na RTV Slovenija: O živalih in ljudeh, Turbulenca, Klub klobuk, … Trenutno Meta ustvarja podkast V imenu narave, kjer se pogovarja z ljudmi, ki naravo strastno raziskujejo in odgovorno varujejo. Oddih od ustvarjanja in nove ideje pa išče seveda - kje drugje kot - v naravi, na sprehodih s pasjimi in človeškimi prijatelji.

Matjaž Mastnak

Matjaž je po poklicu gozdarski inženir, kot pravi zase pa je gozdar z napako, saj sam nikoli ni delal v gozdu, ampak se je raje ukvarjal z okrasnimi drevesi, predvsem tistimi v javnem prostoru. Matjaža lahko opazimo na vsakem koraku, saj je neverjetno aktiven: veliko predava in na hudomušen in zabaven način piše knjige ter članke za različne revije in časopise. V preteklosti je pisal tudi scenarije za otroško oddajo Sprehodi in vrt in jo nekaj časa tudi vodil. Trenutno je zaposlen kot svetovalec za dendrologijo v Arboretumu Volčji Potok, kjer se ukvarja z drevnino. Poleg tega pa je velik ljubitelj vrtnic, ki imajo posebno mesto prav tako na vrtu, kot tudi v njegovem srcu. Dejaven je v Društvu ljubiteljev vrtnic Slovenije, organizira različne dogodke na temo vrtnic ter o njih piše knjige.

Tina Bregant

Tina je doktorica znanosti s področja nevrologije, docentka, specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, zdravnica in mama treh otrok. Že v srednji šoli jo je pričela zanimati kilo in pol težka, želatinozna struktura v naši glavi. Nato pa jo je življenje ob stiku z romunskimi sirotami, ki so drastično občutile posledice totalitarnega režima, postavilo pred najpomembnejšo nalogo, ki jo odrasli lahko imamo: to je skrb za otroke. Od takrat dalje ve, da je to v resnici skrb za našo prihodnost. Tina je zaposlena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, veliko predava, piše in je redna gostja v medijih. Njene temeljne vrednote so svoboda, avtentičnost in zvestoba sebi, odgovorna skrb zase in za druge ter enakovrednost vseh živih bitij.

Matevž Dular

Kljub temu, da je tematika, s katero se ukvarja in jo raziskuje, poznana že več 100 let, smo njeno potencialno uporabo tudi z njegovo pomočjo bolje spoznali šele v zadnjih letih. Je eden najmlajših rednih profesorjev na Univerzi v Ljubljani in eden izmed 5-ih raziskovalcev v Sloveniji, ki mu je uspelo na razpisu Evropskega znanstvenega sveta (ERC) pridobiti sredstva za bazično raziskovanje kavitacije in njenih možnih aplikacij pri čiščenju voda. Pravi, da je z dinamiko tekočin obseden, saj je to eno najbolj zahtevnih, hkrati pa najbolj estetskih področij strojništva. Pri njegovem delu se redno srečuje z eksplozijami, sicer človeškim očem skritim, posledice le-teh pa so lahko poškodbe na ladijskih propelerjih, razbiti ledvični kamni, uničeni rakavi tumorji. Njegova želja je, da bi lahko s pomočjo kavitacije nekoč razgrajevali viruse in bakterije, ki jih lahko najdemo v vodi.

Urša Zgojznik

Urša je radovedna, rada pogleda tudi tja, kamor drugi nočejo, pri vseh stvareh, kamor vlaga znanje in čas, pa jo vodi načelo, da lahko vsak posameznik s pozitivno naravnanostjo in aktivnim delovanjem doda pomemben delež družbi. Zanimajo jo ekologjija, “zero waste” način življenja in krožno gospodarstvo. Z društvom Ekologi brez meja so organizirali največjo okoljsko akcijo v zgodovini Slovenije Očistimo Slovenijo, ki je leta 2012 aktivirala 14% Slovencev.

Younite

Zasedbo Younite predstavljata dva mlada glasbenika in prijatelja, Iza Leskovšek in Jakob Zlatinšek. Ljubezen do glasbe in želja po ustvarjanju ju spremlja že od osnovne šole, ko sta v prvem razredu prvič nastopila skupaj. Z leti so se vrstili nastopi na prireditvah, kulturnih dogodkih in koncertih, med drugim sta večkrat nastopila tudi z Nino Pušlar. V naslednjih letih sta se oba posvetila izobraževanju in izpopolnjevanju svojih talentov. Iza je obiskovala pevske vaje pri Ani Bezjak in Nataši Nahtigal, Jakob pa je svoje znanje pilil pri Alešu Beriši, klaviaturistu skupine Tabu. Pred nekaj leti se je tako ponovno porodila ideja o skupnem glasbenem ustvarjanju. Leta 2018 sta pod imenom Younite izdala avtorsko pesem »Junija« s pripadajočim videospotom, pol leta za tem pa še pesem »Noči«. Obe skladbi sta postali del celovečernega filma Julija, izdanega tega leta. Trenutno Younite ustvarjata novo avtorsko glasbo, nastopata na mnogih kulturnih dogodkih in se pripravljata na projekte, ki jih prinaša prihodnost.

Aleš Špetič

Aleš je podjetnik, ki vodi svoje četrto mednarodno podjetje. Trenutno večino časa preživi v Londonu, kjer v podjetju razvijajo naprave za kontrolo dostopa s pomočjo povezanih tehnologij. Je mentor startup podjetnikom in predavatelj podjetništva na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani. Aleš je računalničar po duši, ki je svoje znanje nadgradil tudi s podiplomskim šolanjem iz poslovnih ved v ZDA in magisterijem iz hitre rasti tehnoloških podjetij. Rad uživa življenje, 5 let je bil je založnik slovenskega vinskega vodiča, je izšolani slaščičar in odličen kuhar, kot prostovoljec pa sodeluje v projektu Božiček za en dan.

Nataša Nahtigal

Nataša je zdravnica, ki je pustila zdravniški poklic in svoje življenje posvetila strasti do petja ter raziskovanja človeškega glasu. V tujini se je izšolala za poklic “vocal coacha,” t.j. trenerja za glas. Leta 2007 je odprla svoj pevski studio, kasneje pa Akademijo za glas, kjer skupaj z ekipo učiteljev petja širijo sporočili: “Petje je zakon” in “Vsak lahko poje.” Z enostavnimi razlagami želi ljudem predstaviti, kako deluje človeški glas in da je glas kot mišica, ki jo lahko natrenira vsak. S tem znanjem lahko ovržemo mit, da so nekateri z dobrim glasom rojeni, drugi pa ne. Glas je velik del naše entitete in pomembno je, da ga imamo radi. Natašo medicina pomalem še vedno spremlja. Preko delavnice "Nega glasu" pevcem in učiteljem po slovenskih šolah predstavlja vaje, s katerimi lahko vsakodnevno skrbijo za glas in ga ohranjajo zdravega.

Milan Gabor

Nekdanji računalniški programer, ki je po nekaj letih razvoja programske opreme ugotovil, da je programsko kodo lažje razbijati in hekati, kot pa razvijati. Od takrat naprej se je preusmeril v etično hekanje. Je etični heker po duši in telesu in v tem neizmerno uživa. Poleg hekanja se uči vodenja podjetja, loteva izzivov komponiranja vseh aktivnosti v družinsko življenje in skrbi za to, da so predavalnice med njegovimi predavanji vedno polne smeha in hekerskih trikov. Izjemno uživa v predavanjih širom sveta in posredovanju njegovega znanja širokemu spektru občinstva. Poleg tega organizira največje in najbolj zanimive hekerske konference v Sloveniji, podpira podobne dogodke v bližnji in daljni okolici ter rad tekmuje v reševanju hekerskih izzivov. Ko ne dela drugega, pa v svojem okolju vzgaja nove generacije etičnih hekerjev.

Beti Vidmar

Beti je mlada raziskovalka na Katedri za mikrobiologijo in mikrobno biotehnologijo Biotehniške fakultete. Zase pravi, da jo je svet mikroorganizmov odnesel že zelo zgodaj. Beti je zelo aktivna tudi pri ozaveščanju in širjenju znanosti med ljudmi. Je članica ekipe Znanost na cesti, sodelovala je pri večih znanstvenih slamih, med drugim tudi na evropskem znanstvenem slamu, kjer je septembra 2019 predstavljala Slovenijo. Njena vizija je vpeljati čim več projektov iz laboratorija v prakso, na tej poti pa jo vodi le ena misel: »Za radovedno glavo je ves svet laboratorij.«

Brane T. Červek

Brane T. Červek, certificirani inštruktor preživetja v naravi ustanovitelj in vodja prve profesionalne šole preživetja v naravi S.S.F.N. (The School of Survival From Nature - Special Forces Training) z mednarodnim certifikatom v Sloveniji. Deluje že več kot 30 let in zagotavlja strokovna izobraževanja in usposabljanja veščine preživetja v naravi tako na civilnem, kot vojaškem področju. V tem časovnem obdobju je prejel povabilo iz strani avstralske vladne organizacije “Department for Aboriginal Affairs, South Australia” za raziskavo tehnik preživetja avstralskih staroselcev in med njimi živel dve leti. Kot prvi evropejec je bil posvojen v štiri plemena Ngarinyin, Wororra, Wunambul in Kerraywoorroong, ki so ga vzela za svojega. V okviru vojaških programov je uril in usposabljal že številne domače in tuje vojake iz specialnih enot ter izvidnike in pilote. Sodeloval je z vojskami ZDA, Velike Britanije, Avstralije in Francije. Prejel je številne vojaške pohvale in nagrade.

Luka Snoj

Luka Snoj se ukvarja z vprašanjem kako ustvariti zvezde na Zemlji. Zakaj? Ker na ta način lahko dobimo trajnosten, varen in praktično neomejen vir energije. Je vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer predava jedrsko fiziko. Je večni iskalec resnice in novih spoznanj, zato si želi razširiti besedo o energijski prihodnosti človeštva.

Ain't Harmony

Skupina Akademije za glas, ki nastopa pod imenom Ain't Harmony, je skupina punc, ki je vsaka za sebe solistka, skupaj pa si delijo strast do petja harmonij. Srednješolka, 3 študentke in pedagoginja v zadnjem času vse več nastopajo na različnih dogodkih. Pravijo, da najbolj uživajo, ko skupaj pojejo različne tuje ali slovenske priredbe, se sladkajo z bonboni ali družijo ob kavicah.

David Stopar

David je mikrobiolog in pedagog na Ljubljanski Univerzi. Leta 1997 je opravil doktorat iz molekularne biofizike na Univerzi v Wageningnu. Rad raziskuje osnovno mehaniko rasti mikroorganizmov in išče skupne molekularne lastnosti od virusa, bakterije do rastline in človeka. Poskuša tudi razumeti strah pred mikrobi in boleznijo, ki je zaznamovala našo kulturo. Zato širi idejo o enosti in dragocenosti vsakega živega organizma na planetu. Privlači ga misel, da je polovica življenja na tem planetu očem nevidna, a ne nepomembna. David mikroorganizmom vrača ugled in jim daje mesto v družbi.

Vesna Juvan

Čeprav je magistrirala na mednarodnem študiju managementa MBA, je Vesna kmalu ugotovila, da jo veliko bolj kot ekonomija zanimajo ljudje. O sebi rada razmišlja kot o raziskovalki življenja, predvsem pa jo zanima, kako delujejo ženske in odnosi. Pravi, da se ženske velikokrat ne zavedamo svoje narave in posledično težko razložimo moškemu, kdo smo in kaj hočemo. Vesna je ustanoviteljica društva Sijaj, direktorica Akademije za harmonijo življenja in voditeljica delavnic Srce & Maternica ter Delavnic za maternice z odgovornimi lastnicami. Tu se ženske v intimnem krogu naučijo povezati s svojo maternico, centrom ženstvenosti, avtentične moči, notranjega vodstva, radosti in vitalnosti.

Samo Kreft

Je redni profesor na Fakulteti za farmacijo, kjer raziskuje in predava o zdravilnem učinku rastlin. Strokovni javnosti je znan kot dolgoletni član Evropske agencije za zdravila ter slovenske Agencije za zdravila, kot tudi kot pisec številnih znanstvenih člankov o zdravilnih rastlinah. Širša javnost pa ga pozna po številnih člankih v poljudno-znanstvenih revijah, med drugim tudi kot avtorja knjig Sodobna fitoterapija ter Food supplements (Prehranska dopolnila). Zdravilne rastline ga zanimajo, ker se pri njih prepletajo raziskovalna področja botanike, kemije, ekologije, medicine, pa tudi etnologije in zgodovine. Fascinira ga onstran meja med raziskanim in neraziskanim, dokazanim in tradicionalnim ter uradnim in alternativnim.

Jernej Fesel Kamenik

Jernej je izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Višji znanstveni sodelavec na Odseku za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan in gostujoči znanstvenik v evropskem centru za jedrske raziskave CERN v Ženevi. Jernej je za svoje znanstvene dosežke leta 2016 prejel tudi Zoisovo priznanje, še posebno pa ga zanima obnašanje osnovnih znanih gradnikov snovi. Pravi, da so včasih vprašanja, ki jih zastavljamo, pomembnejša od odgovorov.

Simona Krebs

Soustanoviteljici Mednarodnega inštituta za smeh je bil smeh položen že v zibelko. Nekega dne si je ogledala film Patch Adams (Zdravnik s srcem) in našla svoje poslanstvo. V Švico je odšla na izobraževanje za učiteljico joge smeha, nato s prijateljem Igorjem ustanovila inštitut ter magistrirala na Fakulteti za zdravstvene vede s strokovnim in znanstveno dokazanim delom, da je smeh lahko terapija. Kongres Smeh: dopolnilna terapija, ki ga je soorganizirala, bil prelomnica in je odmeval tako v Sloveniji kot v tujini. Simonino poslanstvo je, da smeh prinese v vse nivoje družbe in tako v življenja vseh ljudi.

Matic Munc

V zgodnjih letih je preživel spolno zlorabo in to v sebi skrival do 27. leta. Takrat je, že z diplomo psihologije v roki in prvo službo, doživel živčni zlom in v roku enega leta trikrat poskušal storiti samomor. Po študiju psihologije je opravil izobraževanje za psihoedukativne delavnice za depresijo in tesnobo, delal v mladinskem centru Cona Fužine, kasneje na oddelku za zaščito družine Centra za socialno delo in zasedal mesto psihologa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Odprl je svojo zasebno psihosocialno svetovalnico Akcija! Sedaj skozi skupino, ki oblikuje Društvo Brez limita, želi razvijati iskrene, pogumne in sodobne tehnike dela z mladostniki, njihovimi starši in pedagogi.

Andreja Borštnar

Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo, smer urbanizem, ter dopolnila svoje znanja na Aalborg Univeresity, Faculty for Architecture, smer Urban design. Ukvarja se z urbanističnimi projekti, cenitvami nepremičnin, deluje pa tudi kot sodna izvedenka za arhitekturo, podpodročje urbanizma. Je ustanoviteljica podjetja ATEU, kjer jo najbolj osreči, ko lahko tudi na podlagi osebnih izkušenj svetuje strankam pri nakupih nepremičnin ter jih tako varno popelje do srečne in uspešne rabe nepremičnin. Andreja pri ljudeh prebuja zavest, da je izredno pomembno pametno izbrati okolje, v katerem živimo.

Griša Močnik

Je fizik in se ukvarja s podnebnimi spremembami in onesnaženim zrakom - zanima ga vpliv aerosolov, še posebej njihove optične lastnosti in določanje virov onesnaženja. Slednja se mu zdi dobra detektivska uganka, ki se jo da rešiti z analitičnim pristopom. Vodil je ekipo, ki je razvila inštrumente za merjenje aerosoliziranega črnega ogljika in drugih ogljičnih aerosolov, katere merijo na vseh celinah. Raziskuje na Inštitutu Jožef Stefan in poučuje na Univerzi v Novi Gorici. Poleg raziskovanja aerosolov je 10 let vodil podjetje, ki je razvijalo, proizvajalo in prodajalo instrumente za merjenje črnega ogljika. Njegov najljubši projekt so meritve aerosolov med poleti Matevža Lenarčiča, za katere je bilo potrebno razviti majhne in lahke inštrumenta za majhna in lahka letala.

Manuela Ham

Že zgodaj v otroštvu je opustila sanje o manekenski in pevski karieri ter doma naznanila, da želi pomagati. Njeni prvi začetki so se kazali tako, da je vsako izgubljeno mačko prinesla domov in na skrivaj hranila kužke ter jim naredila skrivališče v domači kleti. Kasneje je bila odločitev glede študija jasna: postala bo socialna delavka. Idealistično se je odpravila rešiti svet, a kmalu doživela razočaranje. Dojela je, da vsega ne more rešiti in da svet ni vse ali nič. Prevzela je vodenje centra Palčica, ki je edini krizni center za otroke v Sloveniji. Center sprejema zapuščene in zlorabljene otroke, ki so bili staršem odvzeti. V desetih letih, odkar Manuela vodi Palčico, je bilo pri njih že več kot 400 otrok, vsak s svojo zgodbo. Sedaj je njena filozofija drugačna: če rešiš enega otroka, si rešil ves svet.

Emil Marinšek

Je podjetnik po srcu in duši in se s podjetništvom ukvarja že od 15. leta. Leta 1994 se je preusmeril v panogo proizvajanja in prodaje ležišč višjega kakovostnega razreda. Od takrat naprej je njegovo poslanstvo zagotavljanje dobrega in kakovostnega spanca. Ustvaril je več blagovnih znamk: Lectus, Leticia, Boxspring in AntiAge. Za svoje podjetniško delovanje je bil leta 2009 nominiran za podjetnika leta, v letu 2013 pa je prejel nagrado GZS za izjemne gospodarske dosežke. Verjame, da je spanje temelj zdravega življenjskega stila, zato v zadnjih letih veliko časa posveča raziskovanju spanja ter njegovega vpliva na zdravje posameznika.

Boštjan Mlakar

Je zdravnik, kirurg in docent na Medicinski fakulteti v Ljubljani in v Mariboru. Opravil je specializacijo iz abdominalne kirurgije in mednarodni izpit iz estetske kirurgije. Je tudi direktor zasebne klinike Zdrav splet. V letu 2009 mu je Zdravniška zbornica Slovenije podelila priznanje za kakovost v zdravstvu. Boštjan Mlakar je predsednik slovenskega združenja za estetsko medicino in kirurgijo ter strokovni vodja projekta “Pamet v roke, kondom na glavo”. Rad se pošali, da je specialist za tabu področja v medicini, pred katerimi večina javnosti velikokrat zamiži. Ta področja so proktologija, estetika, spolno prenosljive bolezni in druga. Na odru TEDxLjubljana bo govoril o analnem zdravju in analnem seksu ter razbijal mite in tabuje s področij, o katerih gotovo premalo govorimo in vemo.

Matjaž Štamulak

Že kot mlad podjetnik se je spoznal s kompleksnostjo finančnih sistemov. Njegova narava mu omogoča, da zna vso zapletenost gospodarskih inštrumentov prevesti v življenjske situacije, razumljive tudi popolnim nepoznavalcem finančnega sveta. Ravno zato ga je pot vodila v svetovanje. Matjaž je avtor več kot 35 strokovnih člankov na temo osebnih financ in ustanovitelj Inštituta za neodvisnost – zasebnega zavoda, ki skrbi za izobraževanje in osveščanje na področju finančne, energetske, miselne in prehranske samooskrbe. Je vnet zagovornik neodvisnosti posameznika na vseh področjih, ne le finančnem. Trudi se za višjo finančno pismenost ljudi, o kateri bo spregovoril na dogodku ter nam predstavil svojo idejo za povečanje splošne neodvisnosti posameznika.

Grega Repovš

Redni profesor Grega Repovš na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani poučuje kognitivno psihologijo in kognitivno nevroznanost. Je ustanovitelj Laboratorija za kognitivno nevroznanost, v okviru katerega se s pomočjo funkcijske magnetne resonance in elektroencefalografije posveča preučevanju izvršilnih sposobnosti in spominskih procesov v zdravju in bolezni ter z njimi povezanih možganskih sistemov. V zadnjem času pa posega tudi na področje nevroekonomije. Je soustanovitelj in nekdanji predsednik Sinapse, slovenskega društva za nevroznanost. Svoj čas rad posveča promociji nevroznanosti in izobraževanju splošne javnosti o delovanju možganov in duševnih procesov. Od leta 2014 je član FENS-Kavli Mreže odličnosti. Na odru TEDxLjubljana nam bo osvetlil sfere razuma in intuicije.

Ksenija Špiler Božič in Andrej Božič

Ksenija je iskalka biserov, ukvarja se s človeškimi viri in potenciali. Za seboj ima številna izobraževanja s področja transakcijske analize, realitetne terapije, nevrolingvističnega programiranja. Andrej je svojo kariero brusil na najvišjih vodstvenih položajih v slovenskih in tujih podjetjih ter v svoji 30-letni karieri uspešno izpeljal številna prestrukturiranja in sanacije (Tovarna papirja Goričane, Multinacionalka ABB, Iskra ERO, Mondi Raubling). Njegova zadnja sanacija podjetja je potekala v Steklarni Hrastnik, ki jo je med 2010 in 2017 vodil kot generalni direktor. Kombinacija poslovnega znanja, bogatih življenjskih izkušenj, želje po novih znanjih in stalnemu napredovanju, intuicije in občutka za ljudi je tisto kar združuje zakonca Božič tako poslovno kot osebno. Vse to je ključnega pomena tudi pri preobrazbah in razvoju tako podjetij kot posameznikov.

Katja Zgoznik

Zase pravi, da je ženska, ki ji je všeč videz moškega na sebi. Tako se počuti udobno, tako lahko z odprtimi rokami sprejema, kar ji prinaša življenje. O svoji drugačnosti lahko danes javno govori - odkrito in brez zadržkov. Sodeluje v Mladinskem centru Indijaneza pri projektu Posluh!. Prek slednjega po šolah in mladinskih centrih s pripovedjo osebne zgodbe pomaga pri razumevanju drugačnosti in razbijanju predsodkov ter ozaveščanju o tematiki LGBT+. Prav tako sodeluje v projektih Žive knjižnice, kjer so knjige ljudje, ki prek inovativnih metod aktivnega dialoga ozaveščajo in izobražujejo o človeških vrednotah, človekovih pravicah in spodbujajo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. O slednjih bo govorila tudi na našem dogodku.

Erik Božič

Zase pravi, da je kuhar samouk, ki je je svojo kariero začel pri štiriindvajsetih. Po končanem študiju javne uprave in filozofije je tri leta preživel v Veliki Britaniji. Kot glavni pomočnik je delal z enim najboljših kuharjev v Veliki Britaniji, Tomom Huntom v restavraciji Poco. Med restavracijami, v katerih je delal, se najdejo The Gate, Tanya in Duke organic. Doma pa je odprl pa je tudi lastno podjetje, specializirano za gostinsko svetovanje, dogodke, gostinstvo in zasebno kuhanje. Pri iskanju idej za kuhanje je zvest skrbi za trajnost, tudi kadar nima nadete kuharske kape. Danes organizira predavanja na področju trajnosti in prehrane, na katerih se ukvarja predvsem s tematiko, kako izboljšati kakovost življenja. Prisega na vegetarijanske, veganske in ekološke restavracije. Od januarja 2017 je glavni šef restavracije Equita v Monaku, ki je v lasti Novaka Đokovića.

Valentina Horvat Kokalj

Ena od ustanoviteljic in prostovoljka v Zavodu PET – Pasji enoti terapevtov. S svojim 7-letnim border collijem sta terapevtski par pripravnik, ki pomaga ljudem pri njihovem lažjem vključevanju v vsakdanje življenje. Poslanstvo zavoda je dvig kakovosti življenja posameznika s posredovanjem s pomočjo psa. Redno sodelujejo s Pediatrično kliniko v Ljubljani, z UKC Ljubljana, UKC Maribor, URI Soča, Psihiatrično bolnišnico Idrija, ZUDV Dornava, CVD Golovec, vrtci in šolami ter številnimi domovi za starejše. Kot strokovna sodelavka opravlja testiranja in usposabljanja psov in vodnikov. Po poklicu kinološka inštruktorica, po izobrazbi veterinarski tehnik in dipl. univ. sociologinja. V okviru Slovenskega inštituta za standardizacijo sodeluje v nacionalnem tehničnem odboru TC- IPV Inštruktorji psov vodnikov slepih in psov pomočnikov za pripravo evropskega standarda za pse pomočnike. FOTO: Branka Foršček

Ajoša Dekleva

Diplomiral je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani in z odliko magistriral na Architectural Association School of Architecture v Londonu. V okviru Londonske AA vodi eksperimentalni izobraževalni program AA Visiting School Nanotourism in kot gostujoči profesor je poučeval na Univerzi v Montrealu in na ENSA PVS v Parizu. S Tino Gregorič vodi arhitekturno pisarno Dekleva Gregorič arhitekti, ki z realizacijami različnih meril in programov redno vzbuja mednarodno pozornost. Osvetlil nam bo pojem nanoturizma, s katerim poimenuje kreativno kritiko na obstoječ in trajnostno neobstojen model konvencionalnega turizma.

Vasilisa Sazonov

Doktorica zdravstvene ekonomike, ki se zadnja leta intenzivno posveča inovativnim programom za obvladovanje in preprečevanje bolezni razvitih v sodelovanju z javnimi institucijami zdravstvenega varstva. Je izvršna direktorica za področje raziskav izidov zdravljenja in programov optimizacij zdravstvenih procesov za Evropo v podjetju Merck, Sharp & Dohme (MSD). Vasilisa ima več kot 15 let izkušenj v farmacevtski industriji na področju raziskav, vrednotenj zdravstvenih tehnologij in obvladovanja stroškov zdravstvenega sistema, ki jih je nabrala z delom v več kot 40 državah po vsem svetu. Je častna znanstvena sodelavka Univerze v Aberdeenu in predavateljica na Univerzi v Sheffieldu ter so-avtorica več kot 45 objav v recenziranih časopisih in preko 200 prispevkov z mednarodnih strokovnih kongresov. Dodiplomski študij je končala v Ljubljani, magistrirala je na Univerzi v Yorku v Veliki Britaniji in doktorirala na Univerzi Purdue v ZDA.

Rok Rozman

Izpostavljenost sponzorjev se je odločil nameniti rekam, ne sebi. Znanje biologije izkorišča za direktne akcije, ne za službo v inštitutih. Izkušnje iz kariere profesionalnega športnika mu pomagajo pri vztrajnem boju in ne pri karieri trenerja. Željo po zabavi pa usmerja v vsakoletno mesec dni trajajočo odpravo kajakaško odpravo, polno piva in veselja, ki so ji nadeli ime Balkan Rivers Tour. Odprava je postala največja direktna akcija za zaščito divjih rek v Evropi. Poganja gibanje, ki ustavlja nepotrebne jezove na neokrnjenih balkanskih rekah. Leta 2016 je Rok za svoje delo in za delo odbite ekipe prejel najvišjo nagrado v kajaku, Zlato veslo. A kot pravi sam je zanj edina nagrada, ki šteje, vsak zaustavljen jez in nasmeh domačina in polžka, ko to izvesta. Na odru TEDxLjubljana nam bo predstavil, kako brez pravega plana obup preliti v akcijo.

Loui Ferry - Vili Koderman

Eden bolj uspešnih slovenskih frizerjev, ki v sončnem Los Angelesu skrbi za brezhiben izgled Hollywoodskih zvezd in obrazov najprestižnejših modnih blagovnih znamk. S pridnim delom, inovativnostjo in predvsem visoko zastavljenimi cilji, si je v nekaj letih utrl pot od srednješolske izobrazbe do dela za najuspešnejše slovenske frizerske salone. S sodelovanjem na prireditvah, razstavah, tekmovanjih, tednih mode in snemanjih oglasov, se mu je ponudila priložnost za delo v tujini: najprej se je izkazal v Milanu, nato si širil obzorja v Londonu in kasneje svoje veščine izpopolnjeval še onstran Luže. V svojem govoru nam bo zaupal, kako je osebne težave iz otroštva uspel pretvoriti v motivacijo, ki ga vodi do jasno začrtanega cilja - uspeti na svetovni ravni in predvsem pokazati, da so meje vedno in zgolj v naših glavah.

Ernesto Gainza

Karizmatični Venezuelec, v prvi vrsti profesionalni skakalec s padalom, z več kot 9.000 skoki po vsem svetu. Je tudi trikratni Guinessov rekorder, med drugim v skoku z najmanšim in najhitrejšim padalom v zgodovini letenja, ki ga opisuje v svojem filmu Down to Earth. V rani mladosti se je s trebuhom za kruhom namenil v Veliko Britanijo, kjer je končal študij prava. Vendar je resnično strast odkril po prvem skoku s padalom. Ta nekoliko nenavaden poklic je kasneje opravljal v Franciji, Španiji in Dubaju. Vse dokler ga ni ljubezen pripeljala v Slovenijo, kjer danes živi in skrbno načrtuje svoje naslednje ekstremne športne projekte. Ernesto trdi, da bi vsak moral početi točno to, kar ga najbolj veseli in v čemer resnično uživa. Le kakšen nasvet bo z nami delil 4. decembra?

Živa Kavka Gobbo

Borka proti masivnem potrošništvu že več kot desetletje išče načine kako motivirati soljudi, da bi racionalizirali porabo naravnih virov energije in ustvarjali manj odpadkov. Pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, aktivno deluje že dobro desetletje, zadnja leta je tudi predsednica in vodja programa globalna odgovornost in potrošnja. Njeno glavno področje delovanja je osveščanje o problemih potrošniškega življenja in evrocentričnega delovanja. Svoje izkušnje prepleta z znanjem, ki ga je pridobila v okviru magistrskega študija etnologije in kulturne antropologije. Ravno študij in želja po širjenju obzorij, sta je vodila na različne konce sveta, kjer je spoznavala delovanje in vpliv nevladnih organizacij na družbo ter različne poglede na razumevanje razvoja. V okviru društva Fokus sodeluje pri raziskovanju možnosti pravičnega in okoljsko vzdržnega razvoja

Sanela Banović

Zaposlena na gastro enterološkem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. Svoje delo združuje z izobraževanji na področjih psihologije in psihoterapije, tradicionalne kitajske medicine ter drugih povezanih ved. Zanima jo vpliv sreče in zadovoljstva v življenju na psiho-fizično zdravje in hormonsko ravnovesje v telesu. Želi, da bi ljudje uzavestili pomen stremenja k pozitivnem načinu razmišljanja, zadovoljstvu, druženja in dotikov, spolnosti in gibanja, za kar pa se je potrebno naučiti skrbno poslušati samega sebe. Zase pravi, da je mlada zdravnica in vesela oseba, ki svobodno govori o pomembnosti objemov in seksa v vsakdanjem življenju. Beseda bo tekla o emocionalnih možganih. Njena želja je motivirati ljudi in njihovo domišljijo, da se dotaknejo endorfinov okrog sebe.

Jaka Tušek

Podoktorski raziskovalec in asistent v Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z razvojem alternativnih hladilnih tehnologij na osnovi kaloričnih učinkov v feroičnih materialih. 2012 je doktoriral na področju magnetokaloričnega hlajenja. Kasneje je delal kot podoktorski raziskovalec na Technical University of Denmark, kjer so z ekipo prvi na svetu izdelali in eksperimentalno ovrednotili regenerativni elastokalorični hladilnik oziroma toplotno črpalko. Izsledke so objavili v prestižni reviji Nature Energy. Je avtor številnih znanstvih člankov v mednarodnih revijah ter trehpatentnih prijav s področja alternativnih hladilnih tehnologij. Na našem odru bo govoril o svetovnih problemih in izzivih ob eksponentni rasti potreb po hlajenju ter o idejah za rešitve teh izzivov.

Naja Ferjan Ramirez

Dela na Inštitutu za učenje in možganske znanosti univerze Washington v Seattlu. Na univerzo Brown v Združenih državah, kjer je doštudirala nevroznanost, so jo v rani mladosti pripeljali odlični športni rezultati v teku na 400 in 800 m z ovirami. Doktorirala je iz lingvistike in kognitivnih znanosti na univerzi v Kaliforniji, v San Diegu. Kasneje jo je pot ponesla v Seattle. Tam danes dela in živi s svojo družino, v kateri se uspešno sporazumevajo v kar treh jezikih - slovenskem, španskem in agleškem. Trenutno raziskuje, kako elastični in dojemljivi za učenje tujega jezika so možgani otrok od rojstva do tretjega leta starosti. Najzanimivejše ugotovitve s tega področja bo 4. decembra v Cankarjevem domu delila z nami.

Simon Horvat

Genetik Simon Horvat, ki deluje na Biotehniški fakulteti in Kemijskem inštitutu Univerze v Ljubljani, se usmerja predvsem na odkrivanje novih dednih dejavnikov in mehanizmov povezanih z uravnavanjem telesnega maščevja, metabolnih bolezni ter vpletenosti naravne imunosti v te procese. Znanje in izkušnje je v veliki meri nabral v tujini. Leta 1995 je doktoriral na Univerzi v Kaliforniji, potem pa svojo pot nadaljeval kot podoktorski raziskovalec na inštitutu Roslin v Edinburgu. Danes je koordinator študija genetike v okviru doktorskega študijskega programa Biomedicina na Univerzi v Ljubljani. Za svoje znanstvene dosežke je prejel številne nagrade, v letu 2013 tudi Zoisovo priznanje. Velik del kariere je prof. dr. Horvat posvetil predvsem iskanju genov, ki povečajo tveganje za razvoj debelosti. Pri zadnji odmevni raziskavi, objavljeni 2016 v reviji Nature Medicine, je s svojo skupino in tujimi sodelavci predlagal obraten pristop, iskanje tako imenovanih genov za vitkost, ki zavirajo razvoj debelosti. Na odru TEDxLjubljana bo beseda tekla o izjemnih ugotovitvah s področja genov vitkosti in debelosti. Pa tudi o tem, zakaj smo šele zgolj na začetku razumevanja genetike debelosti in splošne uporabe obstoječega znanja v kliniki.

Blaž Germšek

Odpira nove dimenzije pridelovanja hrane. Je vodja Centra za raziskave in poskusništvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer se ukvarja z implementacijo sodobnih tehnologij v kmetijstvu (hidroponika, umetna osvetlitev, novodobni gojitveni sistemi, avtomatizacija mikroklimatskih pogojev in uporaba brezpilotnih letalnikov). K raziskovanju boljšega nadzora mikroklimatskih razmer in uvedbo sodobnih tehnologij pridelave ga je spodbudilo domače okolje, v katerem je našel izziv za napredno vključevanje novitet v tradicionalno kmetijsko panogo ter s tem izboljšanje produktivnosti, ekonomske učinkovitosti in dodajanje višje kakovosti končnim pridelkom. V svojem govoru bo spregovoril o zanimivih izsledkih raziskav s področja hidroponike in semenih prihodnosti ter z nami delil prihodnost na področju kmetijstva.

Domen Rozman

Leta 2004 je v družbi prijateljev in s pomočjo male prožne ponjave začel zabijati koše. Iz strasti je nastala akrobatska skupina Dunking Devils, ki si je z že več kot 1000 nastopi v 35 državah sveta in na kar 5 kontinentih utrdila pot do uspeha. Domen pravi, da je bila ta pot dolga, pogosto boleča, a predvsem nepredvidljiva in zato nadvse zabavna. Ključ do uspeha vidi v pristnem timskem duhu in predanosti norim in navidezno nemogočim idejam. Idejni vodja akrobatske skupine danes v okviru Dunking Devils Akademije svoje izkušnje in znanje prenaša na mlajše generacije. Kot producent akrobatskega šov programa pa je z artisti kultnega Nitro Circusa ustvarjal predstave tudi za dubajskega princa. Na odru Gallusove dvorane nam bo orisal dogajanje v ozadju ustvarjanja vsem znanih video klipov, ki jih je videlo že več kot 75 milijonov ljudi po vsem svetu.

Maja Matič

Maja Matić je pianistka, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki predava didaktiko kompozicije in ustvarjalno glasbeno pedagogiko na akademiji CODARTS v Rotterdamu. V Ljubljani poučuje klavir ter organizira in mentorira Skladateljsko delavnico Ljubljana, delavnico skladanja za začetnike. Za svoje kompozicije je prejela že več nagrad, izvedene so pa bile že tako doma kot v različnih evropskih državah. Kompleksni procesi ustvarjalnega razmišljanja so ji prvič vzbudili večjo pozornost tokom študija jazz kompozicije na Nizozemskem, in takrat se je tudi začela poglobljeno z njimi ukvarjati. Danes se poleg glasbe same še naprej ukvarja z raziskovanjem ustvarjalnega procesa v glasbi, njena misija je pa vpeljati ustvarjalnost v glasbeno izobraževanje in v tej smeri izobražuje tudi bodoče glasbene učitelje. Vsakdo od nas pozna koga, ki je končal glasbeno šolo z odporom, ali pa se morda celo ne upa več pritakniti inštrumenta. Naša gostja verjame, da je to zato, ker našemu načinu poučevanja primanjkuje zelo pomemben element – ustvarjalnost.

Andrej Košir

Raziskovalec na področju socialno inteligentih sistemov komunikacijskih storitev. Njegov poklicni in osebni cilj je zgraditi komunikacijske sisteme, ki bodo v resnično korist končnim uporabnikom. Zanima ga interdisciplinarno povezovanje tehnologije s področji družboslovnih znanj o človeku. Je redni profesor in predstojnik Laboratorija za uporabniku prilagojene komunikacije in ambientno inteligenco na Fakulteti za Elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Sodeluje pri organizaciji mednarodnih srečanj s področja uporabniškega modeliranja in personalizacije. Trenutno se ukvarja predvsem z gradnjo socialno inteligentnih sistemov, ki premorejo lastno osebnost in čustva ter so zmožni generirati socialne signale v neverbalni komunikaciji. na področjih kot so neodvisno bivanje starejših in učenje s podporo tehnologije.

Andreja Gomboc

Po opravljenem doktoratu je znanje dopolnjevala na Astrofizikalnem raziskovalnem inštitutu Univerze John Moores v Liverpoolu. Tam se je pričela ukvarjati z opazovanjem optičnih zasijev izbruhov sevanja gama. Skupina za raziskovanje, v kateri sodeluje, je novembra 2007 prejela nagrado za raziskovalni projekt leta, ki jo podeljuje britanski časopis Times Higher Education. Avtorica in soavtorica številnih člankov, objavljenih tudi v reviji Nature in reviji Science. Astronomijo nam približuje z urednikovanjem Portala v vesolje. Je profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in na Univerzi v Novi Gorici, predsednica Slovenskega odbora za astronomijo in predsednica državne komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Je tudi članica Marie Curie Fellows Organization, Evropskega astronomskega društva in Mednarodne astronomske zveze.

Andrej Fink

Je vodja Reševalne postaje Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, kjer je tudi poveljnik štaba civilne zaščite (Kliničnega centra Ljubljana), na Fakulteti za zdravstvo Jesenice pa sodeluje kot visokošolski učitelj. Po šolanju v Sloveniji, je svoje znanje nadgradil na podiplomskem študiju Univerze v Washingtonu - School of Medicine and Health Sciences. Intenzivno se ukvarja z (nacionalim) razvojem zdravstvene dispečerske službe - posebne enote znotraj Reševalne službe, ki koordinira operativno delo Službe nujne medicinske pomoči. Veliko pozornosti namenja usposabljanju zdravstvenih delavcev na odzivanje in delovanje v izrednih razmerah. V svojem govoru tudi o tem, kako ekipa nujne medicinske pomoči preboli poraz – ko pacient v njihovih rokah izgubi boj z življenjem.

Sara Isaković

Vsi smo zanjo navijali na poletnih olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008, ko je Sloveniji priplavala srebrno medaljo. Le nekaj mesecev pred tem je v Edinhovnu postala evropska prvakinja. Ob svoji bleščeči športni karieri je uspešno zaključila študij psihologije na znani ameriški univerzi Berkeley. Je ponosna Slovenka, čeprav na naših tleh ni preživela veliko svojega časa. Trenutno živi v Dubaju, kjer je preživela tudi svoje otroštvo. Njena družina je tesno povezana z letalstvom, v zadnjem času je z njim povezana tudi Sara, ki po praksi, opravljeni v letalski družbi Emirats, zdaj razvija nov program psiholoških treningov za pilote in se tako podaja v svet podjetništva. Še marsikaj nadvse zanimivega in iskrivega se skriva za imenom naše olimpijske prvakinje.

Dejan Roljič

Javnosti poznan kot idejni oče uspešne akcije Kruh za prjatla. Kljub mladosti, pri 27-ih letih za seboj že številne podjetniške izkušnje. Med drugim je ustanovil poletno šolo na Kitajskem in bil član mednarodnega start-up podjetja s tiskalnimi kioski. Konec marca 2015 je postal soustanovitelj in direktor prvega pospeševalnika mladih podjetij v jugovzhodni Evropi. ABC pospeševalnik so odprli v ljubljanskem BTC-ju, v osrčju domačega podjetniškega okolja. V njem ponujajo mentorstvo izbranim zagonskim podjetjem ter jim zaradi dobrih mednarodnih povezav omogočajo tudi vstop na tuje trge. Dejan zatrjuje in dokazuje, da imamo v Sloveniji vso potrebno znanje za uspeh.

Miomir Kneževič

Po osnovni izobrazbi biolog, ki se je na inštitutu za uporabno mikrobiologijo na Dunaju nato specializiral za biotehnologijo, celične terapije in tkivno inženirstvo. V svoji več kot 20-letni karieri je delal na različnih inštitutih v Sloveniji, Avstriji in Belgiji. Bil je tudi vodja enote za Zbiranje in predelavo krvotvornih matičnih celic v Centru za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Danes je direktor biotehnološkega podjetja Educell in Biobanke. Matične celice so v zadnjih letih eno od pomembnejših področij raziskovanja v okviru biomedicine, saj obetajo povsem nove možnosti zdravljenja različnih bolezni in poškodb. Vendar bo pred tem potrebno odgovoriti na številna vprašanja glede uporabe.

Janja Božič Marolt

Direktorica Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, ki ga je v Sloveniji soustanovila leta 1992 in tako v naš prostor uvedla transparentnost trga. Kasneje se je Mediana širila na trge bivše Jugoslavije, Janja pa danes svoje znanje deli po širnem svetu. Sama ga je med drugim pridobivala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer je končala študij sociologije. Svojo poklicno pot je nato začela kot medijska načrtovalka v agenciji Studio Marketing. Bila je predsednica Nadzornega odbora Slovenske oglaševalske zbornice. Je soustanoviteljica Media services AGB, podjetja za elektronsko merjenje televizijske gledanosti. Od leta 2005 je predstavnica združenja ESOMAR - svetovne organizacije tržnih in javnomnenjskih raziskovalcev.

Nina Sankovič

Svoje strokovne izkušnje je bogatila preko številnih komunikacijskih kampanj v sodelovanju z Evropsko unijo. Kot zunanja sodelavka Evropske komisije je za Slovenijo vodila celostno širitveno komunikacijsko strategijo ozaveščanja slovenske javnosti o zadevah EU. Danes je odgovorna za odnose z javnostmi pri vodilnem slovenskem podjetju na področju ravnanja s komunalnimi odpadki - pri ljubljanski Snagi. Kljub večim priznanim uspehom - med drugim je leta 2013 družbeno odgovorna iniciativa Enkratno je stvari uporabljati večkratno na Slovenskem oglaševalskem festivalu prejela nagrado za kampanjo leta - Nina za resničen uspeh šteje statistike, ki kažejo, da je Ljubljana tekom Snaginih kampanj, tudi zaradi njih, postala resnično zeleno mesto v svetovnem merilu.

Rafael Mihalič

Doktor znanosti, ki ne mara religioznih prepričanj v "zeleno energijo" in javnost spominja tudi na tehnično in ekonomsko plat idej s področja obnovljivih virov energije. Je redni profesor in predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave ter predstojnik Laboratorija za preskrbo z električno energijo na Fakulteti za Elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. V okviru svojega raziskovalnega dela je bil na številnih strokovnih izpopolnjevanjih in gostovanjih v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in Grčiji. Je član CIGRE – mednarodnega sveta za velike elektroenergetske sisteme in član CIRED – mednarodne konference distributerjev električne energije. Ukvarja se predvsem z analizo in načrtovanjem elektroenergetskih omrežij in sistemov ter koordinacijo zaščite v industrijskih omrežjih.

Peter Buhrmann

Danec, rojen v Aalborgu, četrtem največjem mestu Danske. Magister znanosti iz nemške književnosti in psihologije, pozneje tudi doktor znanosti iz nemške literature na Univerzi v Aarhusu. Med letoma 2002 in 2004 se je zaposlil na Univerzi v Kopenhagnu in izdajal publikacije, kjer se je posvečal življenju in delu nemškega pisatelja in prevajalca Paula Celana, zgodovini in književnosti na splošno, ter temam, ki so pokrivale namen in pomembnost obstoja ljudskih šol. Med letoma 2005 in 2013 je sodeloval z Univerzami na Danskem kot zunanji ocenjevalec na katedri za germanistiko. Še vedno je aktiven član svetovalnega odbora na Ministrstvu za izobraževanje v zvezni deželi Schleswig-Holstein. Od 2004 je direktor ljudske šole Højskolen Østersøen v Aabenraaju.

Tadej Kotnik

Profesor doktor Tadej Kotnik je docent in višji znanstveni sodelavec na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko. Je prvi avtor 16 člankov v revijah, indeksiranih pri SCI, ki so skupaj doslej prejeli več kot 150 čistih citatov. Leta 2001 je prejel Galvanijevo nagrado Mednarodnega društva za bioelektrokemijo (Bioelectrochemical Society). Doktoriral je na Université Paris XI, Faculté de médecine in na Univerzi v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko. Je raziskovalec v laboratoriju za biokibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani kjer povezuje genetiko in elektroporacijo - njegova študija o mešanju genetskega materiala mikroorganizmov kot posledica udara strel je bila uvrščena med najpomembnejše znanstvene dosežke leta 2014. Širši javnosti je znan tudi po svojih kolumnah v dnevniku Finance.

Zvezdan Pirtošek

Profesor in doktor medicine, predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana in Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer redno predava. Je soustanovitelj srednjeevropskega meduniverzitetnega študija Kognitivne znanosti. Slovenski prostor je zaznamoval z raziskavami na področju možganov, Parkinsonove bolezni in demence. Sam trdi, daso bolezni možganov pogosto zelo diskriminirane - ne le zaradi nepoučene javnosti ampak tudi stigme v politiki, ki si pred temi boleznimi zapira oči. V stroki cenjen vizionar, ki se bori za napredek v medicini, pri svojih pacientih pa kot razumevajoč in nadvse spoštovan zdravnik. Ob tokratni priložnosti nam bo predstavil eno izmed vedno večji groženj sodobne družbe in medicinske stroke.

Eva Škufca

Odvetnica. Kot partner sodeluje z mednarodno odvetniško pisarno Schoenherr, v kateri je tudi vodja oddelka za konkurenčno pravo, pravo EU in pravice intelektualne lastnine pisarne v Ljubljani. Diplomirala je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, naziv LL.M. pa pridobila na London School of Economics. Številne izkušnje v tujini so jo naučile dojemati dom z nove perspektive. Povedala nam je, zakaj je vendarle pametno pomisliti tudi na mnoge, velikokrat spregledane, priložnosti doma.

Marko Javornik

Z več kot 15-letnimi izkušnjami v razvoju programske opreme, verjame, da je digitalizacija ključnega pomena tudi za prihodnost v mobilnosti. Je vodja poslovne enote za avtomobilistiko v podjetju Comtrade in razvija odprto platformo za ponujanje mobilnosti kot storitve. Letos je nastopil tudi v vlogi mentorja priznane poletne šole EdIT. Spregovoril je o postavljanju novih temeljev mobilnosti in o transportni infrastrukturi, ki je prilagojena na prihodnost in naše okolje.

Maja Štamol Droljc

Doma in v tujini uveljavljena slovenska oblikovalka, kostumografinja in stilistka. V desetih letih svojega ustvarjanja je sodelovala na številnih dogodkih, razstavah, sejmih in modnih revijah ter si za svoje delo prisvojila mnoga priznanja. V ateljeju predana modi in kreacijam, v svojem domu predana družini. To bogatita dve deklici, ki sta ju z možem posvojila iz afriške Gvineje Bissau. V svoji ideji vredni širjenja je govorila o mostovih, ki jih v njenem življenju vsakodnevno gradijo z na videz neznansko oddaljeno Afriko.

Lucija Petavs

Dolgoletna sodelavka medijske hiše Finance in odgovorna urednica neodvisnega strokovnega časopisa za zdravnike Medicina danes. Zraven medicinskega, ji je dobro znan tudi svet športa - tam se je najprej zaznamovala kot smučarska tekačica in bila ena najboljših mladink v Sloveniji, potem je presedlala med gorske kolesarke in kasneje pristala na specialki. Kljub številnim spremembam, ki jih doba digitalizacije neustavljivo uvaja v medije, verjame v poslanstvo in moč kakovostnega raziskovalnega novinarstva. Tako kot zna - brez dlake na jeziku - je predstavila svojo idejo o prihodnosti sedme sile.

Aleš Črnič

Profesor na Fakulteti za družbene vede, specialist za religiologijo in raziskovalec. Meni, da izzivi sodobnega časa terjajo široko vedenje in kritično razumevanje družbe, zato je bil pred tremi leti tudi eden od pobudnikov državljanske tribune “Za prostore svobode”, ki se med drugim zavzema za aktivno spodbujanje potencialov prav vsakega posameznika in posameznice.

Damijan Miklavčič

Profesor, ki proučuje vpliv električnih polj na biološke sisteme. Je dobitnik več domačih in mednarodnih nagrad in sodelavec več mednarodnih inštitutov. Med drugim je leta 2011 prejel nagrado za posebne raziskovalne dosežke na področju biomedicinskega inženirstva Vladimir Zworykin. Od leta 2003 je tudi ambasador Republike Slovenije v znanosti.

Juan Serrano

Juan Serrano je partner v svetovalnem podjetju Transforma - The ISA Group, ter gostujoči predavatelj na IEDC Bled. V svoji karieri je svetoval več kot 50 podjetjem po svetu ter predaval v številnih poslovnih šolah po svetu. Pri svojem delu se osredotoča predvsem na temo ustvarjanja dodane vrednosti in managementa.

Mitja Pirc

Z izkušnjami na področju strategij rasti, strateškega trženja in upravljanja blagovnih znamk se je v zadnjih letih ustalil na družbi Pristop kot direktor poslovnega svetovanja. Po dodiplomskem študiju je prejel Arhimedovo nagrado Evropske komisije, sledil je magisterij v Stockholmu ter doktorat iz vedenjske ekonomije v Barceloni.

Tadej Kokalj

Raziskovalec v Skupini za biosenzorje, KU Leuven, Belgija. Ukvarja se z mikrofluidiko in razvojem Lab-on-a-Chip tehnologij. Tudi sodelavec Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana, v skupini za fiziko in kemijo materialov, kjer se ukvarja z mikro/nano strukturiranjem površin. Verjame da bodo Lab-on-a-Chip tehnologije močno vplivale na zdravstvo v prihodnosti.

Filip Kržišnik in Blaž Slanič

Preizkusila sta se že v različnih disciplinah, danes pa svoje celotno znanje združujeta v osupljivi kombinaciji vratolomnih akrobatskih trikov. Akrobata, gimnastičarja, žonglerja, plesalca, kaskaderja in bruhalca ognja je le nekaj besed, ki ju opisujejo.

Gregor Geršak

Asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z merjenjem, konkretno s teorijo merjenja, merjenjem elektromagnetnih veličin, tlaka in temperature. V zadnjih letih se osredotoča na ovrednotenje merilnih instrumentov v medicini. V okviru merjenj v biologiji in športu ga še posebno zanima in veseli povezovanje fizioloških merjenj in psihologije.

Sabina Penšak

Velika ljubiteljica in stilistka hrane, ki je svojo kariero začela kot asistentka na snemanju oglasov, nato pa začela s samostojnim stiliranjem. Danes dela za velike mednarodne korporacije kot so Tesco, Billa, Lidl, Spar, Nestle in mnogo drugih. Ustvarja podobe hrane, ki jih zasledimo v televizijskih oglasih, na jumbo plakatih in embalažah, a nikoli zares ne pomislimo, kako so te sploh nastale.

Mateja Verlič

Po študiju računalništva se je sprva zaposlila kot asistentka na Mariborski fakulteti za računalništvo, nato pa se je pridružila družbi Zemanta kot raziskovalka in kasneje kot produktni vodja. Je so-organizatorka programerske skupine CodeCatz in mentorica na Rails in Django Girls delavnicah. Sodeluje v projektih, ki višajo tehnološko pismenost in vidnost žensk v tehnoloških, še posebej v računalniških vodah.

Maša Pavokovič

Novinarka in voditeljica, ki je sodelovala pri mnogih radijskih in TV-oddajah ter menedžerka novega koncepta deljenja prostora pri nas: Ziferblat. S tem konceptom Maša postavlja Ljubljano na zemljevid sproščenega, inovativnega in predvsem prijetnega druženja. Ni lokal, ni kavarna, je le prostor druženja, kjer lahko spijete kavo ali čaj, med grizljanjem piškota pa spoznavate ljudi - vse je zastonj, le čas ne.

Katarina Kresal

Poznamo jo kot pravnico, še bolj pa kot nekdanjo predsednico LDS in ministrico za notranje zadeve. Svojo kariero je začela na sodišču kot strokovna sodelavka na gospodarskem oddelku, jo nadaljevala kot svetovalka za korporacijskopravne zadeve pri Kapitalski družbi, ter kasneje postala direktorica pravnega oddelka v podjetju Western Wireless International. Pred vstopom v politiko je delovala kot odvetnica, po umiku iz politike, pa se je vrnila h koreninam - v pravniške vode in ustanovila Evropski center za reševanje sporov.

Andrej P. Škraba

Ekonomist in ustanovitelj spletne učilnice Astra.si v kateri učencem in dijakom pomaga do lažjega in hitrejšega razumevanja matematike. Za slednjo pravi, da je jezik 21. stoletja in da znanje le te odpira marsikatera vrata. Zagovarja nove pristope poučevanja naravoslovnih predmetov. Mladim s svojo spletno učilnico ponuja nov učni pripomoček, ki jim omogoča, da se z matematičnimi koncepti začnejo igrati in jih pri tem spodbuja, da matematiko začnejo raziskovati tudi sami.

Arne Hodalič

Kot doslej edinemu slovenskemu fotografu mu je uspelo objaviti fotografsko zgodbo iz Slovenije v ameriški izdaji revije National Geographic. Popotnik, fotograf, snemalec, predavatelj, potapljač, jadralec in še kaj.

Goran Klemenčič

Poznamo ga kot predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in soustanovitelja Mednarodnega centra za kazensko pravo, človekove pravice in zasebnost. Varovanje človekovih pravic in omejevanje korupcije sta temelja pravne države: na odru bo govoril o pomembnosti obeh ter o njuni medsebojni povezanosti.

Nina Gunde Cimerman

Mikrobiologinja, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja delovne skupine za mikrobiologijo v okviru Katedre za molekularno genetiko. Med preučevanjem gliv, živečih v ekstremnih okoljih, je prišla do presenetljivih in odmevnih ugotovitev.

Darja Fišer

Docentka računalniškega jezikoslovja na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je poleg ljubezni do besed vzgojila tudi Zelemenjavo. O tem, kako si lokalni prebivalci po Sloveniji na zabaven in solidaren način izmenjujejo semena in pridelke.

Borut Bohanec

Kot predstojnik oddelka za agronomijo ter vodja katedre za genetiko in biotehnologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ima širok pregled nad klasičnimi in modernimi tehnikami žlahtnjenja rastlin. Že vrsto let spremlja razvoj gensko modificiranih organizmov in se zavzema za boljše razumevanje te tematike v širši javnosti.

Maša Cvetko

Članica arhitekturne skupine ProstoRož, ki z malenkostnimi posegi v urbano okolje (p)oživlja skupni javni prostor. Tako doma kot v tujini uspešno dokazuje, da lahko tudi ob minimalnih sredstvih in drobnih spremembah mesto hitro postane bolj sproščeno in prijazno.

Tomaž Skrbinšek

Mladi raziskovalec s področja molekularne ekologije večino svojega časa posveča medvedom, volkovom in risom ter obenem soustvarja spletni portal www.medvedi.si, namenjen ozaveščanju in izobraževanju širše javnosti. Ukvarjanje z živalmi namreč najprej pomeni ukvarjanje z ljudmi.

Nataša Briški

Spomnimo se je kot športne novinarke in voditeljice, kasneje dopisnice iz ZDA, danes pa ji sledimo kot soustanoviteljici in urednici Metine liste. Tam vabi k dialogu in podpira posameznike, ideje in projekte, ki našo družbo spreminjajo na bolje.

Borut Peterlin

Širša javnost ga pozna kot Mladininega fotografa, pri istem tedniku kasneje tudi urednika fotografije, in kot pobudnika novomeškega Fotopuba. Za njim je vrsta samostojnih razstav v Sloveniji in v tujini, v zadnjem času pa ga vznemirja predvsem stara tehnika fotografiranja z mokrim kolodijem.

Dragan Mihailovič

Vodja Odseka za kompleksne snovi na Institutu Jožef Stefan in prvi slovenski raziskovalec, ki je za svoj projekt dobil subvencijo Evropskega raziskovalnega sveta za priznane raziskovalce. Velja za enega naših največjih strokovnjakov na področju nanoznanosti.

Iztok Tomažin

O naravi in človeku, iskanih in najdenih poteh. Kaj skupnega imajo zdravnik, alpinist, gorski reševalec in pisatelj? Iz triglavske stene: Iztok Tomazin.

Darja Marolt

Kako bo sodobna znanost človeku olajšala vsakodnevno življenje v primeru poškodb in bolezni? O revoluciji s področja bioinženiringa: Darja Marolt.

Dario Cortese

Njegove potopise smo prebirali že pred desetletji v mladinski reviji Pil in drugih slovenskih publikacijah, v zadnjem času pa ga najdemo predvsem v svetu samoniklih rastlin; divjink, kot jim še rad reče. Z domišljijo v naravo: Dario Cortese.

Robert Kržišnik

Edini slovenski certificirani trener nenasilne komunikacije. O odnosih in zavesti, da vsi sedimo v istem krogu: Robert Kržišnik.

Noah Charney

Kako sta živela dva velika rivala, Leonardo da Vinci in Michelangelo? S pustolovskim duhom, na kakršnega bi bil ponosen še Indiana Jones, se bomo približali izgubljeni Leonardovi sliki. Kateri? Skrivnost je doma v Firencah! V renesančni čas nas bo popeljal NOAH CHARNEY, avtor uspešnice Tat umetnin, profesor, raziskovalec in mednarodno uveljavljeni strokovnjak s področja umetnostne zgodovine.

Gorazd Lampič

Ker je Leonarda da Vincija zanimala tudi tehnika, bo z nami obetaven in vsestranski fizik. Iskanje odgovorov na zapletena vprašanja ga je prvič navdušilo, ko je kot otrok prejel knjigo o vesolju. Strast je našel v šahu, vzornike v športu, danes pa s kombinacijo znanja iz naravoslovja, ekonomije in prava razvija tehnologijo prihodnosti. V svet gorivnih celic in ultrakondenzatorjev nas bo v najbolj naprednih električnih vozilih na svetu popeljal GORAZD LAMPIČ.

Miha Krofel

Pleše s slovenskimi volkovi.

Marko Orel

Ko realizacija sreča kreativnost!

Maja Bogataj Jančič

The Future of Copyright is you!

Ana Šinkovec

Music, made of Love and Dreams

Tim Baxter

O uspešnem neuspevanju.

Zlatko Blažič

Strme poti osebne svobode.

Miha Turšič

Človek in kulturalizacija vesolja.

Žiga Vavpotič

O pasteh ustrežljivosti in o zdravju.

Marin Medak

O oceanu, minevanju in željah.

Ana Lukner

Kdo ali kaj je TruHoMa?

Aleš Lisac

O sprejemanju odgovornosti.

Matej Čer

O razcvetu podjetniškega potenciala.

Jaroslav Berce

Naravoslovec, sedaj profesor na področju družboslovja, ki se rad ukvarja z borilnimi veščinami. Ali je kultura tisti šum ozadja, ki ovira in zavira spremembe?

Mojca Orel

Učiteljica kemije in organizatorka srečanj ter izobraževanj. O učiteljih v vlogi učencev in o viziji izobraževanja prihodnjih generacij.

Blaž Zupan

Pedagog, raziskovalec, podjetnik. Transformacija izobraževalnega sistema s podjetnostjo in designom ali kako še pred diplomo narediti svoj prvi start-up (ali dva).

Mojca Stojkovič

Razredna učiteljica in plesna vaditeljica. Učinek ustvarjanih gibov in masaže otrok v rani mladosti se bo čutil še dolgo!

Matija Pretnar

Asistent, matematik in računalničar z žilico za inovativne prijeme. O tem, zakaj prepisovanje ni problem, omejenem dosegu e-učenja in ostalih algoritmih.

Tina Puncer

Navdušena ekonomistka, ki uči ravnanja z denarjem. Energetska prevetritev finančne slike za osnovnošolce in srednješolce.

Saša Divjak

Informatik in profesor, ki je poleg številnih generacij, nad računalništvom navdušil tudi sina in vnuka. Na sproščen način o pomembnih stvareh!

Slava Suhač

Dolgoletna učiteljica, ki se je zares našla v svetovalni vlogi izven sistema. Odkrivanje pravega potenciala mladih je njen največji potencial.

Igor Pauletič

Podjetnik, svetovalec, e-strokovnjak in oče osnovnošolke. Kje se je izgubil stik med elektronsko redovalnico in učitelji?

Tinka Podjavoršek

Razmišlja kot filozof, dela kot kmet, veseli se kot otrok. V Sloveniji je ljubezen, ključ do nje so otroci – tudi v radostnih šolah kot je Eliza.

Jugoslav Petković

Soustanovitelj največje slovenske spletne trgovine in podjetja za razvoj spletnih projektov. Podjetnik od 16. leta, ki se najbolje počuti, ko ustvarja nove podjetniške zgodbe. V zadnjem času kot poslovni angel pomaga številnim startupom in prek Silicon Gardens soustvarja boljše podporno okolje.

Gorazd Prah

Ekonomist, politolog, predavatelj, podjetnik in pisec. Strokovnjak za problematiko, izzive in priložnosti zaposlovanja, ki bo o tem spregovoril na drugačen način.

Nastja Mulej

Zaradi radovednosti in želje po učenju jo zdaj večina povezuje s klobuki. Stoji na ramenih treh velikanov (Mulej, Sakan in de Bono) ter zre v prihodnost umetnosti in znanosti razmišljanja. Opisala in orisala nam bo ta pogled.

Klemen Španinger

Najprej znanstvenik, nato podjetnik, vendar oboje hkrati. Kritičen pogled na prevelika pričakovanja, ki jih imamo trenutno do genetike, vendar ob zavedanju vseh še neizkoriščenih možnosti. Zgodba o tem kaj je možno, kaj se sme in kaj se želi.

Anže Županič

Šolan za inženirja, odjadral v sistemsko biologijo, trentno zasidran pri Newcastle University. Zgodba o kompleksnosti in razumevanju staranja.

Maja Bresjanac

Zdravnica, nevrobiologinja, soustanoviteljica SiNAPSE. Motnje živčevja, njihova prepoznava in zdravljenje si zaslužijo veliko in vedno več pozornosti. Strastno o tem zakaj in kako.

Kristijan Zver

Samograditej in graditelj hiš iz deviških materialov. Spontani ekolog, ki se izraža skozi dejanja. Govoril bo o razlogih prehoda iz svojega prejšnjega navadnega vsakdanjika v raziskovanje gradnje z deviškimi materiali in raziskovanje ne-vsakdanjika. Vse skupaj začinjeno s pekočimi začimbami.

Mitja Mavsar

Številne storitve in produkti so organizirani okrog samih sebe namesto da bi se vrteli okrog tebe (kupca, uporabnika, državljana). Mitja je oblikovalec uporabniške izkušnje in ima par zanimivih idej, kako izboljšati uporabniški vmesnik slovenske državne in javne uprave.

Boštjan Čerin

Monocikel, elastomobil, ideja, napake in podpora. Zgodba o drugačnem pogledu in vztrajnosti.

Borut Jeglič

Projekt Simbioz@, uspeh, ozadje, vodenje in izkušnje. Zgodba o tem kako se naučiti plavati v vrtincu.

Dan Croitoru

Challenge:Future, Romun v Sloveniji z globalnim vplivom. Zgodba o mobilizaciji svetovne mladine za skupno dobro.

Domen Kampjut

Biološka olimpijada, Tajvan, bron in načrti za prihodnost. Zgodba o lepoti in pomembnosti znanstvenih ved.

Eva L. Žnidaršič

VičStock, organizacija, motivacija in pogled nazaj. Zgodba o "Yes, we can" na gimnazijski način.

Jure Aleksejev

Zlati maturant, predlagatelj nove ustave in esejist. Zgodba o tehniških muzejih, tehnologiji in proizvodnji.

Jure Brečko

Raziskovalec s kmetije in prva nagrada delujoča v praksi. Zgodba o inovativnosti in rezultatih skozi trdo delo.

Luka Manojlovič

Organizator, predavatelj in računalniški guru. Zgodba o eksperimentih in vožnji avtomobila preko interneta.

Taja Kordigel

Nagrajena dimplomantka, novinarka s kritičnim pogledom. Zgodba o vplivu osnovnošolskih učiteljev na gospodarstvo.

Burekwood

Bor Okorn, Izabela Tominšek, Klara Kracina, Leon Modic in Neža Ciuha. Zgodba o animatorjih in vrtnih palčkih.

Aleš Čerin

Strokovnjak za preprostost in urbano preživetje z 1€.

Ira Zorko

Permakulturnik in so-arhitekt Celice. Odprti krog.

Katarina Višnar

Podjetnica, vaditeljica in inštruktorica moči.

Kristjan Pečanac

Redni udeleženec Singularity Summit-ov. Brezmejnik.

Marija Kozin

S kolesom preko meja do Pekinga. Tudi geografskih.

Miha Ciglar

Oblikovalec zvoka. V znanosti in umetnosti. IRZU.org

Stane Krajnc

Človek ptič in izdelovalec opreme. Iz nuje in strasti.

Malunca. Laura Zafred in Matic Smolnikar

Duet. Vokal, kitara in še. Klaviatura lastovk.

Aleš Štefančič, Kristian Radan in Matic Lozinšek

Kemija na drugačen način. Entert(c)hemistry.

Violeta Bulc

Nadya Zhexembayeva

Alja Safaric

Dejan Verčič

Špela Razpotnik

Borut Paul Kerševan

A-Kamela

Andrej Mihevc

Aleksander Zadel

Jure Dalć

Lidija Globevnik

Aljoša Bagola

KUD Ljud

Aljaž Ule

Matevž Lenarčič

Boštjan Zrimšek

Sanja Rozman

Dejan Štemberger

Nara Petrovič

Andraž Tori

Aleš Pevc

Katarina Kompan-Erzar

Sašo Kronegger

Ciril Horjak

Ciril Horjak aka. Dr. Horowitz je risar stripov. V zadnjih letih je delal z Slorestom na projektu izobraževanja delavcev s pomočjo stripa. Razložil nam bo prednosti uporabe stripa in pa možnosti za prihodnost.

Urban Praprotnik

Urban Praprotnik je tekaški trener, ki povezuje strokovno znanje s praktičnimi izkušnjami o teku. Je avtor priročnika Tekaški trener in spletne strani www.tekaskitrener.si. Objavlja tudi članke v različnih časopisih in revijah. Prireja tekaške dneve Lahkih nog radovedni naokrog in s tem širi in dviguje zavest o pomenu pravilnega teka in gibanja v življenju

Sašo Dolenc

Dr. Sašo Dolenc je fizik in filozof, ki se raziskovalno ukvarja predvsem z zgodovino in filozofijo znanosti. Znan je kot avtor mnogih poljudnoznanstvenih člankov in kot soustanovitelj ter odgovorni urednik Kvarkadabre -- spletnega časopisa za tolmačenje znanosti (www.kvarkadabra.net). Skozi njegove zgodbe, ki so izšle tudi v knjižni obliki, postanejo moderni znanstveni dosežki na zanimiv in nevsiljiv način dostopni vsem, ki so radovedni in razumejo slovensko.

Janko Božič

Andrej Bauer

Andrej Bauer je leta 2000 doktoriral na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu s področja logike. Predava Računalništvo in Teorijo programskih jezikov na Univerzi v Ljubljani. Je avtor strani random-art.org in precej obsežne zbirke slik matematikov. Na TEDxLjubljana je Govoril O učiteljih in mojstrih.

Nada Rotovnik Kozjek

mag. Nada Rotovnik Kozjek je zdravnica na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki se ukvarja s problemom nezadostne prehranjenosti bolnikov in prehrano športnikov. Tudi sama je športnica, ljubiteljska triatlonka - dvakrat je že bila na svetovnem prvenstvu v Ironman triatlonu na Havajih. Na TEDxLjubljana je pripravila predavanje O prehrani in telesni aktivnosti.

Sebastjan Mislej

Sebastjan Mislej je ustanovitelj izobraževalnega video portala videolectures.net. Na TEDxLjubljana je predstavil možnosti izobraževanja preko videov in portal videolectures.net.

Boris Pavliha

Uči zgodovino na gimnaziji Ledina, je avtor učbenika zgodovina na maturi. Bil je trener Aljaža Pegana in delal z Mitjem Petkovškom. Na TEDxLjubljana je govoril o Vzgoji, znanju, izobraževanju, vrednostah v današnjem času.